Objektivna potreba po načrtovanju kriznega vodenja

Za obvladovanje nevarnosti (ogroženosti), tveganj in sprememb in izrednih dogodkov izdelujemo elaborate kriznega vodenja. Kajti podjetja lahko doletijo izredni dogodki večjega obsega, ki povzročajo motnje, zastoje, nemir, preplah, strah, negotovost, šok, paniko, ali celo obup, ko gre za katastrofalni dogodek: denimo velik požar, eksplozijo, bombno grožnjo, izpad računalniškega ali komunikacijskega omrežja, kriminalni pojav, afero, ali drug izredni dogodek poslovne ali varnostne narave. Situacija je toliko hujša, če podjetje ni na kaj takega pripravljeno. 

Posledice vsakega izrednega dogodka so praviloma neugodne, ker se izražajo v materialni, finančni, poslovni, človeški in moralni škodi. Vsak izredni dogodek večjega obsega je treba razreševati po vnaprej pripravljenem sistemu alarmiranja, odzivanja, evakuiranja, dajanja prve medicinske pomoči, varovanja in vzpostavljanja v prvotno stanje. Za vse to je potreben elaborat, ki pove, kje je podjetje ranljivo, kje tičijo nevarnosti, kako imenovati in – na podlagi scenarijev za vaje – usposobiti krizni štab, menedžment, zaposlene, varnostno službo, civilno zaščito, gasilce, zaposlene in pogodbene izvajalce. 

Namen priprave oziroma načrtovanja kriznega vodenja je potemtakem preventivne narave – to je zagotoviti organizacijsko, kadrovsko, informacijsko, tehnično/tehnološko, logistično in varnostno pripravljenost na vodenje obratovanja in poslovanja podjetja, poslovnega sistema, koncerna ali drugega gospodarskega subjekta v kriznih poslovnih in varnostnih razmerah. 

Tuja praksa nam pove, da krizno vodenje lahko členimo na načrtovanje neprekinjenega poslovanja (business continuity planning), oziroma načrtovanje poslovanja ob katastrofi/nesreči (disaster recovery planning), načrtovanje takojšnjega odziva na nesrečo (emergency response planning) in načrtovanje ponovne vzpostavitve poslovnih procesov (business resumption planning).